Você procurou por: bijoakkumulattivi (Maltês - Esloveno)

(e) sustanzi li jkunu persistenti ħafna u bijoakkumulattivi ħafna skond ilkriterji previsti flanness xiii ta' dan ir-regolament;
(d) snovi, ki so v skladu s kriteriji iz priloge xiii te uredbe obstojne, strupene in se lahko kopičijo v organizmih;

fl-ewwel snin sebgħin, kien hemm rapport allarmanti mir-renu u xmajjar oħra ewropej li ddokumentaw livelli għolja ta'tniġġis kimiku li kienu qed jissarrfu f’inċidenti regolari ta'mwiet ta'ħut. bħala tweġiba, il-kunsill adotta direttiva dwar l-iskariki ta'sustanzi perikolużi fl-ambjent akkwatiku (direttiva 74/464/kee)) [7] li tfassal proġett ambizzjuż għall-prevenzjoni u l-limitazzjoni tat-tniġġis minn sustanzi perikolużi. is-sustanzi kimiċi li jniġġsu kienu miġbura bħala sustanzi tal-lista i, meqjusa bħala partikolarment tossiċi, persistenti u bijoakkumulattivi, u kellhom jiġu rregolati mill-komunità, u r-regolazzjoni tas-sustanzi inqas problematiċi tal-lista ii tħalliet f’idejn l-istati membri. fl-1982, il-kummissjoni ressqet lista ta'132 kandidat għal sustanzi tal-lista i. sa l-1990, il-valuri tal-limiti ta'l-emissjonijiet u l-istandards tal-kwalità kienu ġew iffissati għal 18 minn dawn il-132 sustanza f'ħames "direttivi sekondarji"[8]. minn hemm ‘il quddiem, il-kunsill waqqaf ir-regolazzjoni tas-sustanzi l-oħra proposti mill-kummissjoni[9] billi argumenta li l-proċess leġiżlattiv kien qed jimxi bil-mod u ma kienx effettiv. il-kunsill talab lill-kummisjoni terġa'tikkunsidra l-politika fid-dawl ta'diskussjonijiet li kienu għaddejjin dwar politika ġdida dwar il-prevenzjoni u l-kontroll integrati tat-tniġġis (pkit).
v zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja so bila zaskrbljujoča poročila o renu in drugih evropskih rekah, v katerih so dokumentirali visoke ravni kemičnega onesnaževanja, kar je povzročalo stalne pogine rib. v odgovor je svet sprejel direktivo o odvajanju nevarnih snovi v vodno okolje (direktiva 76/464/egs) [7], ki določa ambiciozen program za preprečevanje in omejevanje onesnaževanja z nevarnimi snovmi. kemična onesnaževala so bila uvrščena med snovi iz seznama i, ki so bile opredeljene kot posebno toksične, obstojne in bioakumulacijske in bi jih morala urejati skupnost, ter med manj problematične snovi iz seznama ii, urejanje katerih je bilo prepuščeno državam članicam. leta 1982 je komisija predložila seznam 132 kandidatk snovi za vpis na seznam i. do leta 1990 so bile določene mejne vrednosti emisij in standardi kakovosti za 18 od teh 132 snovi v petih “hčerinskih direktivah”[8]. nato je svet z utemeljitvijo, da je zakonodajni postopek počasen in neučinkovit, prekinil urejanje drugih snovi, ki jih je predlagala komisija[9]. svet je komisijo pozval, naj glede na trenutne razprave o novi politiki o celovitem nadzorovanju in preprečevanju onesnaževanja (ippc) ponovno razmisli o politiki.