Вы искали: dealkilacija (Словенский - Эстонский)

odkrili so 14 primarnih presnovnih poti, med katerimi sta najpomembnejši o- demetilacija in n- dealkilacija.
on määratud kindlaks 14 primaarset metabolismiteed, millest tähtsaimad on o- demetüülimine ja n- dealküülimine.

tri poglavitne presnovne poti so: monohidroksilacija v dihidrobenzofuranskem obroču; odprtje dihidrobenzofuranskega obroča in n- dealkilacija pirolidinskega dušika.
kolm põhilist metabolismi teed on järgmised: dihüdrobensofuraaniringi monohüdroksüleerimine; dihüdrobensofuraaniringi avamine; pürrolidiinlämmastiku n- dealküleerimine.

dodatna opomba 4 (c) -krekiranje je industrijski postopek spremembe kemične strukture naftnih proizvodov z razgradnjo molekul s pomočjo ogrevanja, z uporabo pritiska ali brez njega, s pomočjo katalizatorja ali brez njegove pomoči. predvsem se na ta način dobi mešanice lažjih ogljikovodikov, ki so lahko tekoči ali plinasti pri normalnih temperaturah in pritisku. glavne vrste krekirnih postopkov so: 1.toplotno krekiranje;2.katalitično krekiranje;3.parno krakiranje za pridobivanje plinastih ogljikovodikov;4.krakiranje s pomočjo vodika (krekiranje + hidrogeniranje);5.dehidrogenizacija;6.dealkilacija;7.koksanje;8.visbreaking. -dodatna opomba 4 (d) -reformacija je toplotna ali katalitična predelava lahkih ali srednje težkih olj zaradi povečanja vsebnosti aromatičnih snovi v oljih. katalitična reformacija se uporablja npr. za spreminjanje lahkih olj iz neposredne destilacije v lahka olja z višjim oktanskim številom (z večjo vsebnostjo aromatskih ogljikovodikov), ali pa v mešanice ogljikovodikov, ki vsebujejo benzen, toluen, ksilen, etilbenzen itd.. najpomembnejši katalitični reformacijski postopki so tisti, ki za katalizator uporabljajo platino. -
03026919 -muud sellesse alamrubriiki kuuluvad ka alljärgnevad mageveekalad: 1.linask (tinca tinca);2.pardkalad (barbus spp.);3.pärisahvenalised: harilik ahven (perca fluviatilis), forellahvenad (micropterus spp.), harilik päikeseahven (lepomis gibbosus) ja harilik kiisk (gymnocephalus cernuus e acerina cernua);4.latikas (abramis brama) ja nurg (blicca bjoerkna);5.haugid (esox spp.) ja vaaphaugid (lepisosteus spp.);6.harilik viidikas (alburnus alburnus), harilik rünt (gobio gobio), pikapoiseline rünt (gobio uranoscopus), harilik võldas (cottus gobio) ja luts (lota lota);7.jõesilm (lampetra fluviatilis) ja ojasilm (lampetra planeri);8.kalad perekondadest leuciscus spp., rutilus spp. ja idus spp., nt särg, säinas, turb ja harilik teib;9.harjused (thymallus spp.);10.harilik koha (stizostedion lucioperca). -