Vous avez cherché: intermodalnega (Slovène - Maltais)

nadgradnja intermodalnega središča verona – quadrante europa,
il-miljorament taċ-ċentru intermodali ta' verona-quadrante europa,

kot je navedeno, je gospodarska kriza prevozniškim podjetjem preprečila, da bi utrdila dosežene ravni intermodalnega prometa.
kif imsemmi hawn fuq, it-tnaqqis fir-ritmu ekonomiku żamm lill-kumpaniji tat-trasport milli jistabbilizzaw il-livelli milħuqa ta’ trasport intermodali.

na področju intermodalnega prevoza je komisija predlagala uredbo o vzpostavitvi drugega programa marco polo za dodelitev bistveno večje finančne pomoči skupnosti za okolju prijaznejši sistem tovornega prometa.
filqafas tal-pakkett perspettivi finanzjarji 2007-2013, ilkummissjoni pproponiet programm issimplifikat ta’ finanzjament ġdid għall-ambjent.

tretje strani so poudarile vpliv gospodarske krize na prometni sektor, ki je bil tako velik, da je onemogočil nadaljnji razvoj prvotno predvidene ravni intermodalnega prometa.
b’mod partikolari, il-partijiet terzi enfasizzaw l-impatt tat-tnaqqis fir-ritmu ekonomiku fuq is-settur tat-trasport, li kien tant estensiv, li kompla jaffettwa b'mod negattiv l-żvilupp tal-livell ta' traffiku intermodali kif kien inizjalment previst.

to se lahko doseže z izvajanjem inteligentnega, večmodalnega in popolnoma intermodalnega prometnega sistema „od vrat do vrat“ ter z izogibanjem nepotrebni uporabi prometa.
dan jista’ jinkiseb permezz tal-implimentazzjoni ta' sistema ta’ trasport intelliġenti, multimodali u kompletament intermodali ‘minn bieb għal bieb’ u permezz tal-evitar ta’ użu mhux meħtieġ tat-trasport.

vendar pa je gospodarska kriza, ki se je začela v drugi polovici leta 2008, prizadela prevozniška podjetja, ki sodelujejo v shemi, na polovici njenega izvajanja, zaradi česar slednja niso mogla utrditi doseženih ravni intermodalnega prometa.
madankollu, mill-bidu tat-tieni nofs tal-2008 it-tnaqqis fl-ekonomija laqat il-kumpaniji tat-trasport li jipparteċipaw fl-iskema f’nofs l-implimentazzjoni tagħha, u kien diffiċli għalihom biex jistabbilizzaw il-livelli ta’ trasport intermodali milħuq.

140 -usklajenost z drugimi politikami in cilji unije predlog je skladen z drugimi politikami in cilji unije, zlasti na področju: 1) delovanja notranjega trga: omogočanje prostega pretoka blaga, storitev in delavcev zaradi povezave nacionalnih omrežij – tj. zapolnitvijo manjkajočih člnenov na nacionalnih mejah in zagotavljanjem interoperabilnosti z odstranitvijo ovir, ki so tehnološke narave; neprekinjeno izpolnjevanje zahtev po zmogljivosti vzdolž glavnih evropskih osi – z odstranjevanjem ozkih grl in s široko uporabo inteligentnih sistemov, s katerimi bi najbolje uporabili infrastrukturo; 2) trajnostnega razvoja: prispevek z zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in emisij strupenih delcev s: spodbujanjem stalnega razvoja glavnih evropskih osi (prednostni projekti s področja prometa in energije) za na primer odpravljanje zastojev, spodbujanje koncentracije mednarodnih prometnih tokov, prispevek k čistejšim mestom in s tem povečanju kakovosti življenja državljanov; vzpostavitev povezav med načini prevoza, da se spodbudi razvoj intermodalnega prometa in omeji emisije, ki nastanejo pri prevozu po cestah na večjih razdaljah; 3) regionalne politike: izboljšanje dostopnosti z vzpostavitvijo učinkovitih infrastrukturnih povezav – s čimer se bo razmahnilo gospodarsko povezovanje, zlasti regij, ki trpijo zaradi strukturnih razvojnih problemov in/ali so v oddaljenih krajih; 4) širitve in sosedske politike: razširitev energetskih in prometnih povezav (zlasti v železniškem in vodnem prometu) zunaj meja sedanje eu, s čimer bi omogočili razvoj evropskih koridorjev kot podlago za učinkovite storitve in nemotene trgovinske tokove. v horizontalnem smislu predlog prispeva k doseganju ciljev lizbonske agende (poleg prej omenjenih ciljev, na primer spodbujanja inovativnih tehnologij v upravljanju prometa) in v celoti odraža cilje smotrnega in učinkovitega upravljanja proračuna skupnosti. -
essenzjalment, ir-regolament propost jiżgura l-kontinwazzjoni ta'l-iffinanzjar komunitarju ta'proġetti ta'interess komuni fl-oqsma tan-netwerks trans-ewropej għall-enerġija u t-trasport matul il-perjodu 2007-2013. il-prinċipji ewlenin tal-finanzjament nte, kif inhu attwalment iggvernat mir-regolament (ke) nru 2236/95, mhumiex se jinbidlu bir-regolament propost. it-tibdiliet introdotti jirreferu għal tliet oqsma prinċipali: 1) l-istabbiliment ta'riżorsi baġitarji, 2) ir-reviżjoni tal-modalitajiet ta'finanzjament ibbażata fuq a) l-evoluzzjoni tal-prijoritajiet għall-iżvilupp u l-finanzjament tan-nte matul dawn l-aħħar għaxar snin, kif ukoll ta'l-istandards tekniċi rilevanti, b) id-disponibbiltà tar-riżorsi baġitarji u c) il-ħtieġa komunement magħrufa għat-tisħiħ ta'l-influwenza tal-finanzjamenti nte fir-rigward tal-mobilizzazzjoni ta'l-investiment pubbliku u privat, kif ukoll 3) l-adattament fir-rigward ta'l-evoluzzjoni tal-qafas ġuridiku/amministrattiv, partikolarment fejn għandha x’taqsam il-ġestjoni tal-baġit komunitarju.minkejja li r-riżorsi baġitarji disponibbli għall-perjodu 2007-2013 huma notevolment inqas mill-ħtiġijiet previsti, meta mqabbla mal-perjodu preċedenti, dawn jestendu b’mod konsiderevoli l-possibilitajiet għall-finanzjament tan-nte. fil-qasam tat-trasport, iż-żieda għal €8.1 biljun minn €4.4 biljun fil-fatt tirrappreżenta rduppjar tar-riżorsi, meta wieħed iqis li, fil-futur, il-proġett galileo (li kkonsma madwar 15% tar-riżorsi disponibbli matul il-perjodu 2000-2006) se jibbenefika minn linja tal-baġit indipendenti. biex ir-riżorsi miżjuda għan-nte tat-trasport jiġu ġestiti b’mod effiċjenti, il-kummissjoni qed tippjana l-ħolqien ta'aġenzija eżekuttiva li ġiet approvata mill-kumitat regolatorju għall-aġenziji eżekuttivi fis-16 ta'novembru 2005.