Je was op zoek naar: replicons (Engels - Sloveens)

genotype replicons
genotip replikonov

replicons containing ns5a from clinical isolates
replikoni, ki vsebujejo ns5a iz kliničnih izolatov

additionally a q30e substitution developed in genotype 1a replicons.
dodatno se je v replikonih genotipa 1a razvila substitucija q30e.

table 5: activity of ledipasvir and sofosbuvir against chimeric replicons
preglednica 5: aktivnost ledipasvirja in sofosbuvirja proti himeričnim replikonom

hcv replicons with reduced susceptibility to ledipasvir have been selected in cell culture for genotype 1a and 1b.
replikoni hcv z zmanjšano dovzetnostjo za ledipasvir so bili izbrani v celični kulturi za genotipa 1a in 1b.

stable chimeric 1b replicons carrying ns5b genes from genotype 2b, 5a or 6a were used for testing.
za preskušanje so bili uporabljeni stabilni himerični replikoni 1b, ki prenašajo gene ns5b od genotipa 2b, 5a ali 6a.

table 4: activity of sofosbuvir and velpatasvir against full-length or chimeric laboratory replicons
preglednica 4: aktivnost sofosbuvirja in velpatasvirja proti laboratorijskim replikonom polne dolžine ali himeričnim laboratorijskim replikonom

hcv replicons with reduced susceptibility to elbasvir and grazoprevir have been selected in cell culture for genotypes 1a, 1b and 4.
replikoni hcv z zmanjšano dovzetnostjo za elbasvir in grazoprevir so bili izbrani v celični kulturi za genotipe 1a, 1b in 4.

data from various strains of full length ns5a replicons or chimeric ns5a replicons carrying full-length ns5a genes that contain l31 or m31 polymorphisms.
podatki iz različnih sevov replikonov ns5a polne dolžine ali himeričnih replikonov ns5a, ki prenašajo gene ns5a polne dolžine, ki vsebujejo polimorfizme l31 ali m31.

hcv replicons expressing the sofosbuvir-associated resistance substitution s282t were fully susceptible to other classes of anti-hcv agents.
replikoni hcv z izraženo substitucijo s282t, povezano z odpornostjo na sofosbuvir, so bili v celoti dovzetni za druge razrede učinkovin proti hcv.

in genotype 4 replicons, single ns3 substitutions d168a/v reduced grazoprevir antiviral activity by 110- to 320-fold.
v replikonih genotipa hcv 4 je posamezna substitucija ns3 d168a/v zmanjšala protivirusno aktivnost grazoprevirja za 110- do 320-krat.

additionally, resistance to simeprevir was evaluated in hcv genotype 1a and 1b replicon assays using site-directed mutants and chimeric replicons carrying ns3 sequences derived from clinical isolates.
odpornost na simeprevir so vrednotili tudi s testiranjem replikona hcv genotipa 1a in 1b s pomočjo mutant s točkovno usmerjeno mutacijo in himernih replikonov, ki vsebujejo sekvence za ns3, pridobljene iz kliničnih izolatov.

in vitro selection of hcv replicons with reduced susceptibility to velpatasvir was performed in cell culture for multiple genotypes including 1a, 1b, 2a, 3a, 4a, 5a and 6a.
replikoni hcv z zmanjšano dovzetnostjo za velpatasvir so bili izbrani in vitro v celični kulturi in opravljeni za več genotipov, vključno z 1a, 1b, 2a, 3a, 4a, 5a in 6a.

dasabuvir retained full activity against replicons containing substitutions s282t in the nucleoside binding site, m423t in the lower thumb site, and p495a/s, p496s or v499a in the upper thumb site.
dasabuvir je ohranil polno aktivnost proti replikonom, ki so imeli substitucije s282t na nukleozidnem vezavnem mestu, m423t na spodnjem palčevem mestu oziroma p495a/s, p496s ali v499a na zgornjem palčevem mestu.

for genetically engineered starting materials this information shall include details such as the description of the starting cells or strains, the construction of the expression vector (name, origin, function of the replicon, promoter enhancer and other regulator elements), control of the sequence of dna or rna effectively inserted, oligonucleotidic sequences of plasmid vector in cells, plasmid used for cotransfection, added or deleted genes, biological properties of the final construct and the genes expressed, copy number and genetic stability.
pri genetsko pridobljenih snoveh mora ta informacija vsebovati podatke, kot so opis začetnih celic ali sevov, pripravo ekspresijskega vektorja (ime, izvor, funkcija replikona, ojačevalec promotorja ter druge regulacijske elemente), kontrolo zaporedja učinkovito vrinjene dnk ali rnk, oligonukleotidno zaporedje plazmidnega vektorja v celicah, uporabljeni plazmid za kotransfekcijo, dodane ali izbrisane gene, biološke lastnosti končno spremenjenih celic ter izražene gene, število kopij ter gensko stabilnost.