Şunu aradınız:: davkoplačevalci (Slovence - Maltaca)

sistem so davkoplačevalci na splošno sprejeli.
evalwazzjoni għadha għaddejja

davkoplačevalci so ga v velikem številu sprejeli.
aċċettazzjoni qawwija ħafna minnaħa tal-persuni li jħallsu t-taxxa.

• bodo večino gradbenih stroškov plačali davkoplačevalci.
1-industrija talkostruzzjoni hija stmata li tiswa €902 biljun,17dan ikun ekwivalenti għal spiża ta' kważi €75 biljun fis-sena - jew kważi €200 għal kull membru tal- popolazzjoni ta' 1-ue.

gospodarstvo eu in davkoplačevalci eu so zato zdaj na boljšem.
l-ekonomija tal-ue u dawk li jħallsu t-taxxi fl-ue, iħossuhom aħjar b’riżultat ta’ dan.

ni razloga, da bi te stroške morali nositi davkoplačevalci.
ma hemm l-ebda raġuni għalfejn spiża bħal din għandha taqa’ fuq il-kontribwenti.

davkoplačevalci lahko zdaj bolje vidijo, kako se porabi njihov denar.
dawk li jħallsu t-taxxi jkunu jistgħu jaraw aħjar kif qed jintefqu l-kontribuzzjonijiet tagħhom.titjieb l-accountability.

davkoplačevalci, zlasti mala podjetja, ki predložijo samo eno napoved na mesec ali trimesečje.
grupp mira dawk li jħallsu t-taxxi, b’mod partikolari in-negozji ż-żgħar, li jibgħatu dikjarazzjoni kull xahar jew kull tliet xhur.

sprejetje ukrepov, da se čim bolj zmanjšajo stroški za prestrukturiranje bank, ki jih nosijo davkoplačevalci.
li jittieħdu passi biex jiġi minimizzat il-kost tar-ristrutturar tal-banek li jiġġarrab mill-kontribwenti.

finančne posledice teh popravkov običajno nosijo nacio­nalni davkoplačevalci in ne upravičenci nepravilno uporabljene sheme odhodkov.
il-konsegwenzi finanzjarji ta’ korrezzjonijiet bħal dawn normalment jiġġarrbu miċ-ċittadini li jħallsu t-taxxi u mhux millbenefiċjarji ta’ skema tannefqa li ġiet applikata b'mod ħażin.

da bi priseljenci lahko prispevali k socialni blaginji družbe, kjer so si ustvarili dom, morajo postati davkoplačevalci.
sabiex l-immigranti jikkontribwixxu għas-servizz ta’ sigurtà soċjali tas-soċjetà fejn huma jagħżlu li jgħixu, jinħtieġ li jibdew iħallsu t-taxxi.

pri razpravi o izdelku javne uprave je jasno, da davkoplačevalci, uporabniki in državljani nimajo vedno enakih interesov.
meta wieħed jikkunsidra l-prodott ta’ servizz pubbliku, huwa ċar li l-kontribwenti fiskali, l-utenti u ċ-ċittadini mhux dejjem għandhom l-istess interessi.

evropski parlament se zavzema za nov sistem financiranja z neposredno povezavo med eu in evropskimi davkoplačevalci, ne da bi se zato povečali njihovi davki.
għall-ġejjieni, ilparlament ewropew se jaħdem fuq sistema ġdida ta’finanzjament li tippermetti rabta diretta bejn l-unjoni u l-kontribwenti ewropej, mingħajr ma jiżdiedu t-taxxi.

davkoplačevalci lahko prenesejo obrazec za napoved davka, ga izpolnijo, uredijo, shranijo na svojem računalniku in predložijo po sistemu eddv.
min iħallas it-taxxa jistà jniżżel il-formola tad-dikjarazzjoni, jimliha, jirranġaha, jissejvjahafuq il-kompjuter u jibgħatha permezz tas-sistema evat.

da bi bila eu še naprej konkurenčna, se mora zavzemati za trden finančni sektor, v katerem bodo banke in ne davkoplačevalci vnaprej zagotavljali sredstva za kritje stroškov tveganj propada.
jekk l-ue għandha tibqa’ kompetittiva għandu jkollha settur finanzjarju b’saħħtu, settur li fih il-banek, mhux min iħallas it-taxxa, iħallsu minn qabel għar-riskji ta’ falliment tagħhom stess.

ti ukrepi so zahtevali veliko proračunskih sredstev, izkrivili so nekatere svetovne trge, kmetom pa niso bili vedno v prid, zato so hitro postali nepriljubljeni med potrošniki in davkoplačevalci.
dawn il-miżuri kienu ta’ spiża kbira għall-baġit, iddistortjaw xi swieq dinjija, ma kinux iservu dejjem l-aħjar interessi tal-bdiewa, sal-punt li malajr ma baqgħux popolari mal-konsumaturi u ma’ dawk li jħallsu t-taxxa.

nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Črni gori preprečevala uporabo ustreznih določb njihove davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci z različnim položajem, zlasti glede na njihovo stalno prebivališče.
l-ebda dispożizzjoni minn dan it-titolu m'għandha tiġi interpretata sabiex tostakola lill-istati membri u lill-montenegro milli japplikaw id-dispożizzjonijiet rilevanti tal-leġiżlazzjoni fiskali tagġhom, milli ssir distinzjoni bejn min iħallas it-taxxa abbażi tas-sitwazzjoni differenti tagħhom, partikolarment fir-rigward tal-post tar-residenza tagħhom.

italija je prav tako pojasnila, da italijanski davčni sistem na splošno temelji na obveznosti, v skladu s katero morajo davkoplačevalci predložiti napoved za odmero davka, in da je zelo pogosta zakonodajna praksa, da se posebni vidiki uredijo z izvedbenimi predpisi.
l-italja nnotat ukoll li, b’mod ġenerali, is-sistema fiskali taljana hija bbażata fuq l-obbligu ta’ dikjarazzjoni min-naħa tal-kontribwenti, u li hija prattika leġiżlattiva pjuttost komuni li r-regolamentazzjoni ta’ aspetti speċifiċi tiġi devoluta f’miżuri ta’ implimentazzjoni.

(iii) zagotoviti nenehno izboljšanje upravnih postopkov, da se upoštevajo potrebe, ki jih imajo uprave in davkoplačevalci, in sicer z razvijanjem in razširjanjem dobre upravne prakse;
(iii) li jassigura t-titjib kontinwu ta'proċeduri ta'amministrazzjoni biex jittieħdu in kunsiderazzjoni l-ħtiġijiet ta'amministrazzjonijiet u dawk li jħallsu t-taxxi permezz ta'l-iżvilupp u d-disseminazzjoni ta'prattika amministrattiva tajba;