Şunu aradınız:: opredeljivih (Slovence - Maltaca)

ocenjeni uČinek koliČinsko opredeljivih napak
impatt stmat tal-iŻbalji kwanitifikabbli

med primeri količinsko opredeljivih napak so:
eżempji ta' żbalji kwantifikabbli jinkludu:

razvrščanje ali določanje pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih obveznosti v poslovni združitvi
klassifikazzjoni jew speċifikazzjoni ta’ assi akkwistati u obbligazzjonijiet merfugħa li jkunu identifikabbli b’kombinament ta’ negozji

pridobljenih opredeljivih sredstev, prevzetih obveznosti in neobvladujočega deleža v prevzetem podjetju,
l-assi identifikabbli akkwistati, l-obbligazzjonijiet merfugħa u kull interess li ma jagħtix kontroll fl-akkwiżit;

pripoznavanje in merjenje pridobljenih opredeljivih sredstev, prevzetih obveznosti in neobvladujočega deleža v prevzetem podjetju
rikonoxximent u kejl ta’ assi identifikabbli akkwistati, ta’ obbligazzjonijiet merfugħa u ta’ kull interess li ma jagħtix kontroll fl-akkwiżit

pripoznavanje in merjenje pridobljenih opredeljivih sredstev, prevzetih obveznosti in neobvladujočega deleža v prevzetem podjetju, ter
(ċ) ir-rikonoxximent u l-kejl tal-assi identifikabbli akkwistati, l-obbligazzjonijiet merfugħa u kull interess li ma jagħtix kontroll fl-akkwiżit; u

čisti zneski pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih obveznosti na datum prevzema, merjeni v skladu s tem msrp.
in-nett tal-ammonti fid-data tal-akkwiżizzjoni tal-assi identifikabbli akkwistati u l-obbligazzjonijiet merfugħa mkejla skont dan l-ifrs.

pri pripoznavanju pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih obveznosti je treba upoštevati pogoje, določene v 11. in 12. členu.
ir-rikonoxximent tal-assi identifikabbli akkwistati u tal-obbligazzjonijiet merfugħa huwa soġġett għall-kundizzjonijiet speċifikati fil-paragrafi 11 u 12.

najpogostejša vrsta količinsko opredeljivih napak so bile napake v zvezi z upravičenostjo; glej primer (c).
laktar tip komuni ta' żball kwantifikabbli li nstab kien żbalji ta' eliġibbiltà; ara eżempju c).

napotki za merjenje poštene vrednosti posameznih opredeljivih sredstev in neobvladujočega deleža v prevzetem podjetju so v b41.–b45. členu.
il-paragrafi b41–b45 jipprovdu gwida dwar il-kejl tal-valur ġust ta’ assi partikolari identifikabbli u ta’ interess li ma jagħtix kontroll f’akkwiżit.

Če se uporabi metoda odstavka 2 člena 5, morajo odbitki za dodano vrednost na podlagi nadaljnje predelave temeljiti na objektivnih in količinsko opredeljivih podatkih, ki se nanašajo na stroške takega dela.
meta jintuża l-metdu fil-paragrafu 2 ta' l-artikolu 5, it-tnaqqis magħmul għall-valur miżjud bi proċessar iktar għandu jkun imsejjes fuq informazzjoni oġġettiva u li tista' tiġi kkwantifikata li jkollha x'taqsam ma' l-ispiża ta' dan ix-xogħol.

24.–31. člen določa vrste opredeljivih sredstev in obveznosti, ki vključujejo postavke, za katere ta msrp določa omejene izjeme od načela merjenja.
il-paragrafi 24-31 jispeċifikaw it-tipi ta’ assi u obbligazzjonijiet identifikabbli li jinkludu uħud li għalihom dan l-ifrs jipprovdi eċċezzjonijiet limitati għall-prinċipju tal-kejl.

22.–28. člen določa vrste opredeljivih sredstev in obveznosti, ki vključujejo postavke, za katere ta msrp določa omejene izjeme pri načelu in pogojih pripoznavanja.
il-paragrafi 22–28 jispeċifikaw it-tipi ta’ assi u obbligazzjonijiet identifikabbli li jinkludu uħud li għalihom dan l-ifrs jipprovdi eċċezzjonijiet limitati għall-prinċipju u l-kundizzjonijiet tar-rikonoxximent.

določajo pravila za nadzor nad ulovom za stalež na podlagi jasnih in količinsko opredeljivih bioloških ciljev ter za postopen pristop k njihovemu doseganju; običajno omejujejo največjo medletno variacijo celotnih dovoljenih ulovov na 15 % v obeh smereh, razen če obstaja neposredno tveganje izumrtja staleža, da se zagotovi minimalna stabilnost za industrijo, in celotne dovoljene ulove in kvote spremlja program za omejitev ribolovnega napora v skladu z letnimi spremembami ribolovnih možnosti.
huma jistabbilixxu regoli dwar il-kontroll tal-qbid għall-istokk, li huma bbażati fuq miri bijoloġiċi ċari li jistgħu jiġu kwantifikati, u approċċ gradwali sabiex jinkisbu maż-żmien; huma ġeneralment jillimitaw il-varjazzjoni massima fit-tacs bejn sena u oħra għal 15 % fuq kull naħa, sakemm ma jkunx hemm riskju imminenti ta’ kollass fl-istokk, sabiex jipprovdu stabilità minima għall-industrija; u it-tacs u l-kwoti huma akkumpanjati minn skema sabiex tillimita l-isforz skont il-bidliet annwali fil-possibilitajiet tas-sajd.