You searched for: dokapitalizacije (Slovenska - Maltesiska)

shema dokapitalizacije
skema ta’ rikapitalizzazzjoni

dokapitalizacije ( neto ) [ 2a .
injezzjonijiet ta » ishma azzjonarji ( netti ) [ 2a .

ponovna priglasitev ukrepa dokapitalizacije
notifika mill-ġdid tal-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni

dvomi glede ustreznega nadomestila ukrepa dokapitalizacije
dubji rigward ir-rimunerazzjoni xierqa tal-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni

ta pristop se je uporabil pri ukrepu dokapitalizacije iz leta 2012.
dak l-approċċ huwa applikat għall-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni tal-2012.

kot je bilo načrtovano, so se prvi koraki dokapitalizacije dejansko zgodili decembra.
l-ewwel passi tal-kapitalizzazzjoni millġdid saru eettivament kif kien skedat f’diċembru.

priporočilo sveta ecb o državnih jamstvih za bančni dolg in priporočilo o vrednotenju dokapitalizacije
rakkomandazzjonijiet tal-kunsill governattiv tal-bĊe dwar garanziji tal-gvern fuq dejn bankarju u fuq il-prezz tar- rikapitalizzazzjonijiet

trdi, da Övag v času dokapitalizacije ni bila banka v težavah v smislu sporočila o dokapitalizaciji.
hija tenfasizza li meta saret ir-rikapitalizzazzjoni l-Övag ma kienx bank f’diffikultà fit-tifsira tal-komunikazzjoni dwar ir-rikapitalizzazzjoni.

nizozemska je 21. novembra 2011 v zadevi sa.33305 komisiji ponovno priglasila ukrep dokapitalizacije.
fil-21 ta’ novembru 2011, fil-każ sa.33305, il-pajjiżi l-baxxi nnotifikaw mill-ġdid il-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni lill-kummissjoni.

zato so lahko ponovna priglasitev ukrepa dokapitalizacije in osnovna dejstva vzbudila pomisleke glede združljivosti nadomestila vrednostnih papirjev ct1.
għalhekk, in-notifika mill-ġdid tal-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni u l-fatti sottostanti kienu adatti biex jikkontestaw il-kompatibbiltà tar-rimunerazzjoni tat-titoli ta’ ct1.

nizozemska se zavezuje, da bo ponovno priglasila ukrep dokapitalizacije, če ing ne izplača dveh zaporednih tranš v celoti.
il-pajjiżi l-baxxi jimpenjaw ruħhom li jinnotifikaw il-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni mill-ġdid f’każ li ing tonqos milli tħallas kompletament f’żewġ ħlasijiet parzjali konsekuttivi.

ukrepa dokapitalizacije v višini 1 milijarde eur in 250 milijonov eur, ki ju je avstrija dodelila Österreichische volksbanken ag;
il-miżuri ta’ rikapitalizzazzjoni ta’ eur 1 biljun u eur 250 miljun lill-Österreichische volksbanken ag mill-awstrija;

nizozemska se zavezuje, da bo ponovno priglasila ukrep dokapitalizacije temeljnih vrednostnih papirjev prvega reda, če ing ne izplača dveh zaporednih tranš v celoti.
l-istat tal-pajjiżi l-baxxi jimpenja ruħu li jinnotifika l-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni ewlenija tal-grad 1 mill-ġdid f’każ li ing tonqos milli tħallas kompletament f’żewġ ħlasijiet parzjali konsekuttivi.

sklep komisije z dne 30. maja 2012 v zadevi državne pomoči sa.34055, nova shema dokapitalizacije za kreditno institucijo na portugalskem, še neobjavljen.
deċiżjoni tal-kummissjoni tat-30 ta’ mejju 2012 fil-każ dwar l-għajnuna mill-istat sa.34055, skema ġdida ta’ rikapitalizzazzjoni għal istituzzjoni ta’ kreditu fil-portugall, għadha ma ġietx ippubblikata.

dejansko predlagani načrt stalnih odplačil blaži negotovost nadomestil, vključenih v ukrep dokapitalizacije, in zagotavlja nizozemski 12,5-odstotno stalno donosnost.
fil-fatt, l-iskeda fissa ta’ ħlas lura proposta tirrimedja l-inċertezza tar-rimunerazzjoni inkorporata fil-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni u tiggarantixxi redditu fiss ta’ 12,5% għall-pajjiżi l-baxxi.

ali je bila nadomestitev ukrepa dokapitalizacije še vedno ustrezna, kljub temu da ing državi ni plačala kuponov od leta 2009, kar je sprožilo ponovno priglasitev iz razlogov, opisanih v uvodni izjavi 0,
jekk ir-rimunerazzjoni tal-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni kinitx għadha xierqa, meta wieħed iqis li ing ma ħallsitx kupuni lill-istat mill-2009, nuqqas li wassal għal notifika mill-ġdid għar-raġunijiet deskritti fil-premessa (2);

zakonske ali pogodbene določbe, ki urejajo instrument, predpisujejo, da so glavnica, neplačane obresti ali dividende take, da absorbirajo izgubo in ne ovirajo dokapitalizacije kreditne institucije.
id-dispożizzjonijiet statutorji jew kuntrattwali li jirregolaw l-istrument għandhom jipprovdu għal kapital prinċipali, interess mhux imħallas jew dividend li jkunu tali li

komisija je v sklepu o začetku postopka navedla naslednje dvome glede sprememb, ki jih je predlagala nizozemska, in njihovo zmožnostjo, da še naprej zagotavljajo združljivost ukrepa dokapitalizacije in pomoči za prestrukturiranje z notranjim trgom:
fid-deċiżjoni tal-ftuħ, il-kummissjoni indikat id-dubji li ġejjin fir-rigward tal-emendi proposti mill-pajjiżi l-baxxi u l-kapaċità tagħhom li jkomplu jiżguraw il-kompatibbiltà tal-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni u tal-għajnuna għar-ristrutturar mas-suq intern:

ko je komisija ponovno proučila ukrep dokapitalizacije v sklepu o prestrukturiranju iz leta 2012, je zaveza k ponovni priglasitvi ostala sestavni del navedenega ukrepa, in v navedenem sklepu nič ne kaže na to, da je komisija spremenila mnenje glede pomena zaveze k ponovni priglasitvi za njeno oceno.
meta l-kummissjoni eżaminat mill-ġdid il-miżura ta’ rikapitalizzazzjoni fid-deċiżjoni dwar ir-ristrutturar tal-2012, l-impenn ta’ notifika mill-ġdid baqa’ parti integrali minn dik il-miżura u fid-deċiżjoni msemmija l-aħħar ma hemm xejn illi jindika li l-kummissjoni waqfet milli tikkunsidra l-impenn ta’ notifika mill-ġdid kif rilevanti għall-valutazzjoni tagħha.

440. komisija je 12. maja odločila, da pomoč španskim javnim ladjedelnicam ni bila v skladu s pravili eu o državni pomoči. komisija je ugotovila, da je v letih 1999 in 2000 družba v državni lasti sociedad estatal de participaciones industriales (sepi) dodelila pomoč v višini 500 milijonov eur javnim civilnim ladjedelnicam, ki so danes vse v lasti družbe izar. pomoč je bila v obliki dokapitalizacije v višini 252,4 milijona eur leta 2000, posojil v višini 192,1 milijona eur in nakupne cene 55,9 milijona eur nad tržno vrednostjo, ko je družba sepi kupila tri ladjedelnice leta 1999. komisija je ugotovila, da so zgornji ukrepi pomenili dodatno državno pomoč, ki se po odobritvi končnega svežnja za prestrukturiranje leta 1997 ni mogla več odobriti v skladu s pravili eu za pomoč ladjedelništvu. ker je posojila v višini 192,1 milijona eur že vrnila družba izar, znaša znesek, ki ga mora izar vrniti, 308,3 milijona eur skupaj s pripadajočimi obrestmi.
440. fit-12 ta'mejju, il-kummissjoni ddeċidiet li l-għajnuna mogħtija lit-tarznari pubbliċi spanjoli ma kinitx skond ir-regoli tal-ke dwar l-għajnuna mill-istat. il-kummissjoni stabbiliet li, fl-1999 u fl-2000, il-kumpanija holding ta'l-istat, sociedad estatal de participaciones industriales (sepi) tat għajnuna li kienet tiswa 500 miljun eur lit-tarznari pubbliċi ċivili li llum huma kollha l-proprjetà ta'l-izar. l-għajnuna kienet fil-forma ta'injezzjoni ta'kapital ta'252.4 miljun eur fis-sena 2000, self li jlaħħaq għal 192.1 miljun eur u prezz tax-xiri ta'55.9 miljun eur aktar mill-valur fis-suq meta s-sepi xtrat tliet tarznari fl-1999. il-kummissjoni kkonkludiet li l-miżuri t’hawn fuq ikkostitwew għajnuna addizzjonali mill-istat li, wara l-approvazzjoni ta'pakkett finali għar-ristrutturar fl-1997, ma setgħux jibqgħu jiġu approvati skond ir-regoli ta'l-ue ta'l-għajnuna għall-bini tal-bastimenti. minħabba li l-izar diġà kienet ħallset lura s-self ta'192.1 miljun eur, l-ammont li kellu jinġabar lura mingħand l-izar kien ilaħħaq għal 308.3 miljun eur, flimkien ma'l-imgħax.