Je was op zoek naar: fotosenzitivitu (Slovaaks - Sloveens)

moxifloxacín má nižšie riziko vyvolať fotosenzitivitu.
kit, predvsem pri starejših bolnikih in tistih, ki se sočasno zdravijo s kortikosteroidi.

že moxifloxacín má nižšie riziko vyvolať fotosenzitivitu.
študijami dokazali, da je pri moksifloksacinu tveganje za nastanek fotosenzitivnosti manjše.

kožný test fotosenzitivity asi 90 dní po injekcii photobarr musíte otestovať fotosenzitivitu kože takto:
kožni preskus preobčutljivosti na svetlobo po približno 90- tih dneh po injekciji photobarra je treba preskusiti občutljivost kože na svetlobo, kot sledi:

kožný test fotosenzitivity asi 90 dní po injekcii photobarru musíte otestovať fotosenzitivitu pokožky takto:
kožni preskus preobčutljivosti na svetlobo po približno 90- tih dneh po injekciji photobarra je treba preskusiti občutljivost kože na svetlobo, kot sledi:

vtedy si pacienti majú vyskúšať svoju zvyškovú fotosenzitivitu (pozri časť 4. 4).
v tem času je treba na bolnikih opraviti preskus glede rezidualne občutljivosti na svetlobo (glejte poglavje 4. 4).

predtým, než pacient vystaví ktorúkoľvek časť pokožky priamemu slnečnému svetlu alebo jasnému interiérovému svetlu, má otestovať jej zvyškovú fotosenzitivitu.
pred izpostavitvijo katerega koli dela kože neposredni sončni svetlobi ali močni svetlobi v prostoru, mora bolnik preizkusiti rezidualno občutljivost na svetlobo.

náhodná expozícia photobarr nie je primárnym dráždidlom ani pre oči ani pre pokožku photobarr však môže však vyvolať fotosenzitivitu a v prítomnosti ostrého svetla by mohol dráždiť oči a/ alebo pokožku.
photobarr lahko draži oči in/ ali kožo na močni svetlobi, ker lahko povzroči fotosenzitivnost.

tieto môžu zahŕňať fotosenzitivitu, pseudotumor mozgu, pankreatitídu a antianabolický účinok, ktorý viedol k zvýšenému bun, azotémii, acidóze a hyperfosfatémii (pozri časť 4. 8).
ti učinki lahko vključujejo preobčutljivost za svetlobo, benigno intrakranialno hipertenzijo, pankreatitis in antianabolno delovanje, ki lahko povzroči zvišan dušik sečnine v krvi, azotemijo, acidozo in hiperfosfatemijo (glejte poglavje 4. 8).